Pojdite in učite

VEČ ...|17. 8. 2025
Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

duhovnostmisijonBurundi. s. Vesna Hitis. Bogdana Kavčič

Pojdite in učite

Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

VEČ ...|17. 8. 2025
Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonBurundi. s. Vesna Hitis. Bogdana Kavčič

Petkov večer

VEČ ...|25. 7. 2025
Dare Kaurič

Gost oddaje je bil avtor številnih poletnih glasbenih hitov, ki je bil 30 let del skupine Kingston, letos pa se je podal na samostojno glasbeno pot in jo že na začetku kronal z zmago na festivalu Melodije morja in sonca. Dare Kaurič je govoril o svoji glasbi in tudi o svoji Idriji.

Dare Kaurič

Gost oddaje je bil avtor številnih poletnih glasbenih hitov, ki je bil 30 let del skupine Kingston, letos pa se je podal na samostojno glasbeno pot in jo že na začetku kronal z zmago na festivalu Melodije morja in sonca. Dare Kaurič je govoril o svoji glasbi in tudi o svoji Idriji.

glasbapoletjeMMShitpopevka

Petkov večer

Dare Kaurič

Gost oddaje je bil avtor številnih poletnih glasbenih hitov, ki je bil 30 let del skupine Kingston, letos pa se je podal na samostojno glasbeno pot in jo že na začetku kronal z zmago na festivalu Melodije morja in sonca. Dare Kaurič je govoril o svoji glasbi in tudi o svoji Idriji.

VEČ ...|25. 7. 2025
Dare Kaurič

Gost oddaje je bil avtor številnih poletnih glasbenih hitov, ki je bil 30 let del skupine Kingston, letos pa se je podal na samostojno glasbeno pot in jo že na začetku kronal z zmago na festivalu Melodije morja in sonca. Dare Kaurič je govoril o svoji glasbi in tudi o svoji Idriji.

Marjan Bunič

glasbapoletjeMMShitpopevka

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 8. 2024
S hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno.

Ta teden je po državi potekla nacionalna preventivna akcija »Hitrost« Agencije za varnost prometa. Največje prekoračitve hitrosti opažajo prav v strnjenih naseljih, kar se večkrat konča usodno. Pristojni zato poudarjajo,  da hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno - za nas, pešca ali kolesarja.  Direktorica Agencije mg. Simona Felser nam bo postregla z nekaterimi zgovornimi podatki. 

S hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno.

Ta teden je po državi potekla nacionalna preventivna akcija »Hitrost« Agencije za varnost prometa. Največje prekoračitve hitrosti opažajo prav v strnjenih naseljih, kar se večkrat konča usodno. Pristojni zato poudarjajo,  da hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno - za nas, pešca ali kolesarja.  Direktorica Agencije mg. Simona Felser nam bo postregla z nekaterimi zgovornimi podatki. 

prometneprilagojena hitrostcona 30

Življenje išče pot

S hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno.

Ta teden je po državi potekla nacionalna preventivna akcija »Hitrost« Agencije za varnost prometa. Največje prekoračitve hitrosti opažajo prav v strnjenih naseljih, kar se večkrat konča usodno. Pristojni zato poudarjajo,  da hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno - za nas, pešca ali kolesarja.  Direktorica Agencije mg. Simona Felser nam bo postregla z nekaterimi zgovornimi podatki. 

VEČ ...|9. 8. 2024
S hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno.

Ta teden je po državi potekla nacionalna preventivna akcija »Hitrost« Agencije za varnost prometa. Največje prekoračitve hitrosti opažajo prav v strnjenih naseljih, kar se večkrat konča usodno. Pristojni zato poudarjajo,  da hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno - za nas, pešca ali kolesarja.  Direktorica Agencije mg. Simona Felser nam bo postregla z nekaterimi zgovornimi podatki. 

s. Meta Potočnik

prometneprilagojena hitrostcona 30

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2024
David Bašelj: Trk vzporednih svetov

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

David Bašelj: Trk vzporednih svetov

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

komentarverasodobna kulturaočeprvo sveto obhajiloosebna prepričanjastarševstvohitro spreminjajoči se svetčustvarefleksijanavdih

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Trk vzporednih svetov

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

VEČ ...|29. 5. 2024
David Bašelj: Trk vzporednih svetov

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

David Bašelj

komentarverasodobna kulturaočeprvo sveto obhajiloosebna prepričanjastarševstvohitro spreminjajoči se svetčustvarefleksijanavdih

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 4. 2022
Hitra moda uničuje okolje in prazni naše duše

Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.

Hitra moda uničuje okolje in prazni naše duše

Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.

problem hitre modevzgoja za zmernost pri oblačilihpreudarno nakupovanje svetovanje

Življenje išče pot

Hitra moda uničuje okolje in prazni naše duše

Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.

VEČ ...|22. 4. 2022
Hitra moda uničuje okolje in prazni naše duše

Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.

s. Meta Potočnik

problem hitre modevzgoja za zmernost pri oblačilihpreudarno nakupovanje svetovanje

Pojdite in učite

VEČ ...|31. 10. 2021
Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

duhovnostmisijonruandaburundianže logarkigalivesna hitianka burger

Pojdite in učite

Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

VEČ ...|31. 10. 2021
Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

Jure Sešek

duhovnostmisijonruandaburundianže logarkigalivesna hitianka burger

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 8. 2021
Gostja: s: Vesna Hiti, misijonarka v Burundiju (drugi del)

S: Vesna Hiti je tokrat spregovorila o tem kakšno delo jo v Burundiju čaka, ko se vrne v misijonsko deželo. Pa tudi o srečanjih z dobrotniki v Sloveniji.

Gostja: s: Vesna Hiti, misijonarka v Burundiju (drugi del)

S: Vesna Hiti je tokrat spregovorila o tem kakšno delo jo v Burundiju čaka, ko se vrne v misijonsko deželo. Pa tudi o srečanjih z dobrotniki v Sloveniji.

duhovnostmisijonvesna hitiburundiakamuri

Pojdite in učite

Gostja: s: Vesna Hiti, misijonarka v Burundiju (drugi del)

S: Vesna Hiti je tokrat spregovorila o tem kakšno delo jo v Burundiju čaka, ko se vrne v misijonsko deželo. Pa tudi o srečanjih z dobrotniki v Sloveniji.

VEČ ...|29. 8. 2021
Gostja: s: Vesna Hiti, misijonarka v Burundiju (drugi del)

S: Vesna Hiti je tokrat spregovorila o tem kakšno delo jo v Burundiju čaka, ko se vrne v misijonsko deželo. Pa tudi o srečanjih z dobrotniki v Sloveniji.

Jure Sešek

duhovnostmisijonvesna hitiburundiakamuri

Pojdite in učite

VEČ ...|22. 8. 2021
Gostja: s: Vesna Hiti, misijonarka v Burundiju

S. Vesna Hiti nam je spregovorila o sadovih dobrote, pri kateri so sodelovali mnogi naši poslušalci. V Burundiju so dogradili in obnovili center Akamuri, v katerem skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Prisluhnite koliko veselja je v njhovih učilnicah in dvorani.

Gostja: s: Vesna Hiti, misijonarka v Burundiju

S. Vesna Hiti nam je spregovorila o sadovih dobrote, pri kateri so sodelovali mnogi naši poslušalci. V Burundiju so dogradili in obnovili center Akamuri, v katerem skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Prisluhnite koliko veselja je v njhovih učilnicah in dvorani.

duhovnostmisijonburundiakamurivesna hitipustna sobotna iskrica

Pojdite in učite

Gostja: s: Vesna Hiti, misijonarka v Burundiju

S. Vesna Hiti nam je spregovorila o sadovih dobrote, pri kateri so sodelovali mnogi naši poslušalci. V Burundiju so dogradili in obnovili center Akamuri, v katerem skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Prisluhnite koliko veselja je v njhovih učilnicah in dvorani.

VEČ ...|22. 8. 2021
Gostja: s: Vesna Hiti, misijonarka v Burundiju

S. Vesna Hiti nam je spregovorila o sadovih dobrote, pri kateri so sodelovali mnogi naši poslušalci. V Burundiju so dogradili in obnovili center Akamuri, v katerem skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Prisluhnite koliko veselja je v njhovih učilnicah in dvorani.

Jure Sešek

duhovnostmisijonburundiakamurivesna hitipustna sobotna iskrica

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|10. 9. 2025
Šolski prometnik

Starega Vilija so sprejeli v službo. Vsako jutro in vsako popoldne je vodil šolske otroke čez cesto, ki so jo morali prečkati na poti v šolo in iz šole ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Šolski prometnik

Starega Vilija so sprejeli v službo. Vsako jutro in vsako popoldne je vodil šolske otroke čez cesto, ki so jo morali prečkati na poti v šolo in iz šole ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 9. 2025
Društva in domovi so pomembni za ohranjanje slovenščine

Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.

Društva in domovi so pomembni za ohranjanje slovenščine

Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ...|6. 9. 2025
Kako sprejeti jesen življenja in jo živeti polno?

Dotaknili smo se tem, ki pogosto ostajajo v ozadju, a so za mnoge izmed nas izjemno pomembne – starost, sprejemanje staranja, osamljenost in življenje v domu za starejše. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Skupaj s poslušalci smo razmišljali o tem, kako se soočiti s spremembami, ki jih prinaša staranje, kako ohraniti dostojanstvo in smisel v poznejših letih, kaj pomeni živeti v osamljenosti, kako jo preseči ter kako lahko domovi za starejše postanejo prostor topline, ne le bivanja.

Kako sprejeti jesen življenja in jo živeti polno?

Dotaknili smo se tem, ki pogosto ostajajo v ozadju, a so za mnoge izmed nas izjemno pomembne – starost, sprejemanje staranja, osamljenost in življenje v domu za starejše. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Skupaj s poslušalci smo razmišljali o tem, kako se soočiti s spremembami, ki jih prinaša staranje, kako ohraniti dostojanstvo in smisel v poznejših letih, kaj pomeni živeti v osamljenosti, kako jo preseči ter kako lahko domovi za starejše postanejo prostor topline, ne le bivanja.

Blaž Lesnik

staranjeosamljenostdom za ostareleodnosiduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 9. 2025
Epidemija modrikastega jezika je velika grožnja reji drobnice. Politika se na to neprimerno odziva.

V oddaji ste slišali o zapletih, s katerimi se ob izjemni širitvi bolezni modrikastega jezika srečujejo tako rejci, kot strokovnjaki in tudi politika. Prav odziv slednje je ob stanju, ki smo mu priča na terenu neprimeren.

Epidemija modrikastega jezika je velika grožnja reji drobnice. Politika se na to neprimerno odziva.

V oddaji ste slišali o zapletih, s katerimi se ob izjemni širitvi bolezni modrikastega jezika srečujejo tako rejci, kot strokovnjaki in tudi politika. Prav odziv slednje je ob stanju, ki smo mu priča na terenu neprimeren.

Robert Božič

kmetijstvomodrikasti jezikživinoreja

Pogovor o

VEČ ...|10. 9. 2025
Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Otok

VEČ ...|10. 9. 2025
Drevesa boli, ko izgubljajo liste

Tokrat smo prisluhnili verzom pesnika Miha Pintariča iz zbirke Drevesa boli, ko izgubljajo liste.

Drevesa boli, ko izgubljajo liste

Tokrat smo prisluhnili verzom pesnika Miha Pintariča iz zbirke Drevesa boli, ko izgubljajo liste.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|10. 9. 2025
Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 9. 2025
Društva in domovi so pomembni za ohranjanje slovenščine

Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.

Društva in domovi so pomembni za ohranjanje slovenščine

Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura